Potres je tresenje tal, ki ga povzročajo nenadni premiki pod zemeljskim površjem zaradi nenadnega sproščanja energije v notranjosti Zemlje.

Glede na nastanek so potresi lahko posledica:

• prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma (tektonski potresi, 90 % vseh potresov),

• premikov magme v ognjiščih pod površino (magmatski in vulkanski potresi, 7 % vseh potresov),

• udorov in podorov (udorni potresi, 2,9 % vseh potresov),

• človekove aktivnosti kot so razstreljevanja, jedrski poskusi, rudarska dejavnost, črpanje vode, vtiskanje plina ali tekočine v Zemljino notranjost (umetni potresi, 0,1 % vseh potresov) ter padca meteoritov (zelo redek pojav).

​

Potres je eden od najbolj neprijetnih naravnih pojavov za človeka, ki lahko uniči skoraj vse človeške stvaritve na določenem območju.
Učinek potresa lahko merimo s pomočjo Mercalli-Cancani-Siebergove (MCS) lestvice, ki ima 12 stopenj in temelji na opustošenju ter posledicah potresa na površini Zemljine skorje. Magnituda po Richterju temelji na merjenju energije, ki se sprosti med potresom. V Sloveniji od leta 1995 uporabljamo Evropsko potresno lestvico (EMS). Na Hrvaškem se za hitro oceno moči potresa uporablja lestvica
MCS, za natančno določanje moči potresa pa lestvica MSK ali v zadnjem času lestvica EMS.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Pred potresom

• Člani gospodinjstva določite zbirno mesto, na katerem se boste po potresu zbrali, če boste med potresom ločeni.

• Pripravite zalogo pitne vode in hrane ter stvari, ki jih boste po potresu potrebovali. Pripravite komplet za preživetje, da bi lahko samostojno preživeli nekaj dni.

• Najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. V vsakem prostoru stavb, v katerih se pogosto zadržujete, določite varna mesta, kjer boste med potresom lahko poiskali zaklon. To so mesta, ki jih ob nevarnosti lahko hitro in varno dosežete, na primer pod masivnimi mizami, med podboji vrat v nosilnih stenah ali v kotih ob notranjih nosilnih stenah.

• Seznanite se z varnimi mesti v vašem domu, na delovnem mestu in v šoli, seznanite se z evakuacijskimi potmi. Iz vsakega prostora poiščite vse možne izhode.

• Ustrezno pritrdite in razporedite pohištvo. Omare pričvrstite na stene. Steklenino shranjujte v omarice, ki so pritrjene na steno. Velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo, postavite na nižje police ali na tla. Ne obešajte slik, ogledal in ostrih ali lomljivih predmetov ne postavljajte na police neposredno nad ležišča in mesta, kjer sedite. Postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence.

• Lahko vnetljive tekočine ter strupene snovi hranite v prvotni embalaži, če je mogoče na nižjih policah, zunaj stavb in vozil.

• Vsem članom gospodinjstva pokažite, kje so glavni ventili plinovodne in vodovodne napeljave ter glavno stikalo električnega omrežja, in določite zadolžitve članov gospodinjstva, ki bodo izklopili določene napeljave v primeru potresa.

• Z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajate, ne zmanjšujte njene potresne odpornosti.

• Pridobite strokovno analizo stavbe, da boste lahko izvedli morebitne konstrukcijske izboljšave.

• Razmislite o potresnem zavarovanju.

​

V primeru nenadnega potresa

• Ostanite mirni!

• Ne tecite iz stavbe, temveč ostanite v prostoru, v katerem ste.

• Ne uporabljajte dvigal ali stopnic in ne skačite skozi okna!

• Počepnite pod trdno mizo, stopite med podboje vrat nosilne stene ali v kot ob notranji nosilni steni prostora.

• Oddaljite se od oken in drugih steklenih površin ter predmetov, ki bi lahko padli na vas.

• Glavo, oči in vrat si zaščitite z rokami, torbo, oblačili, blazino ali drugimi priročnimi sredstvi.

• Ne uporabljajte vžigalic in odprtega ognja.

• Če ste v avtomobilu na odprtem prostoru, upočasnite vožnjo, varno zapeljite ob rob vozišča in ustavite na kraju, kjer ne boste zmanjšali pretočnosti prometnice.

• V primeru, da ste na prostem, se oddaljite od stavb, svetilk javne razsvetljave, daljnovodov, dreves, bregov rek in jezer, vodnih pregrad in podobno.

​

Po potresu

• Ostanite mirni. Varčujte s svojimi močmi.

• Če lahko, previdno zapustite stavbo, pri čemer ne uporabljajte dvigala. S seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujna zdravila.

• Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki, med njimi ravnajte enako kot ob potresu.

• Če ste bili med potresom ločeni od najbližjih, vzpostavite stik z njimi. Poskusite pomagati poškodovanim.

• Spremljajte navodila v sredstvih obveščanja. Upoštevajte ukrepe in navodila pristojnih organov in služb.

• Ne uporabljajte vode iz vodovoda za pitje.

• Po potresu lahko eksplozijo ali požar povzroči že majhna iskra. Za razsvetljavo uporabite baterijske svetilke. Ne prižigajte vžigalic ali sveč in ne uporabljajte odprtega ognja ter ne kadite.

• Če ostanete ujeti v ruševinah, v enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu, ali na drug način dajte signal, da vas bodo reševalci lahko slišali in našli. Usta in nos prekrijte s priročnim zaščitnim sredstvom, na primer robcem ali delom oblačila.

• Če niste poškodovani in niste ujeti v ruševinah, pomagajte sebi, svojim bližjim in tistim, ki potrebujejo posebno pomoč.

• Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej. Če že od zunaj opazite, da je konstrukcija poškodovana, ne vstopajte v stavbo. Počakajte na oceno strokovnih ekip.

• Če poškodbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite previdno. Previdni bodite tudi pri preverjanju stanja v notranjosti.

• Zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov se primerno oblecite in obujte.

• Zaprite glavni ventil plinovodne in vodovodne napeljave ter izklopite dovod električne energije iz omrežja.

• Pred ponovno uporabo poskrbite za strokovni pregled kurilnih in dimovodnih naprav, vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave.