EKSTREMNE VREMENSKE RAZMERE

​

Neurje s točo
Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Neurje je močnejša nevihta z obilnim dežjem in strelami, lahko pa se pojavita tudi silovit veter in toča. Neurje spremlja močan veter, ki lomi veje dreves, valja in lomi posevke, stresa plodove sadja in poškoduje stavbe. Nevihtni veter, včasih tudi orkanski, v kombinaciji z veliko količino padavin ali celo točo, poleg velike škode pogosto ogroža človeška življenja. Toča je padavina v obliki ledenih kroglic ali kosov ledu različnih oblik, s premerom od 5 mm (grahovo zrno) do 50 mm (kokošje jajce) ali več. Odvisno od intenzivnosti lahko toča povzroči veliko škodo na premičninah in nepremičninah, pa tudi na kmetijskih pridelkih.

Ob neurju s točo

• Ob napovedanem neurju ne načrtujte oziroma ne izvajajte dejavnosti na prostem.

• Poskrbite tudi za domače živali, ki naj bodo med neurjem v zaprtih prostorih.

• Ob napovedanem neurju električne naprave ugasnite in izklopite iz električnega omrežja. Za zaščito elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov razmislite o namestitvi sistema zaščite pred strelo.

• Med neurjem poiščite zavetje v stavbi. Zaprite vsa okna in vrata ter spustite rolete in žaluzije.

• Odmaknite se od okenskih stekel v notranjost stavbe.

• Če stavba ni trdno zgrajena, si poiščite zavetje v kleti ali v drugi dobro zgrajeni stavbi, prej zaprite vodo in plin ter izklopite dovod električne energije iz omrežja.

• Spremljajte obvestila v medijih in upoštevajte navodila pristojnih služb.

• Če ste pešec, se v zavetrju premikajte v upognjenem položaju, prijemajoč se za trdne predmete in upoštevajte možnost padajočih strešnikov, drevesnih vej in podobno.

• Ne iščite zavetja pod drevesi zaradi nevarnosti udara strele, loma vej ali rušenja dreves.

• Med točo ne poskušajte zaščititi vozil ali pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje.

• Vozilo zapeljite v trden objekt. Vozilo umaknite iz bližine vodotokov, izpod dreves ipd.

• Če vozite, upoštevajte opozorila in prepovedi pristojnih služb.

• Če taborite, spremljajte vremensko napoved, upoštevajte opozorila o možnosti močnega vetra, šotor ali prikolico prestavite na prostor brez dreves in ga/jo dodatno pričvrstite, vi pa pojdite v zavetje v trden objekt.

• Po prenehanju nevarnosti odpravite škodo.

​

Vročinski val in suša

Vročinski val je naravni pojav, ki ga v krajšem ali daljšem časovnem obdobju povzročajo zelo visoke temperature zraka. Suša je ekstremni podnebni dogodek, ki lahko preraste v naravno katastrofo. Suša je izredno stanje v naravi, ko daljše obdobje ne dežuje oziroma pade premalo dežja za potrebe rasti rastlin ter se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša. Največje tveganje za pojav suše je v obdobju od julija do oktobra. Izsuševanje rastlinja povečuje nevarnost požarov v naravi.

​

Ob vročinskem valu in suši

• Spremljajte vremensko napoved.

• Pitno vodo iz vodovodnih sistemov uporabljajte smotrno. Izogibajte se pranju vozil, polnjenju bazenov in čezmernemu zalivanju vrtov.

• Zaradi možnih redukcij vode poskrbite za oskrbo s pitno vodo.

• Upoštevajte ukrepe, ki so uvedeni zaradi pomanjkanja pitne vode.

• Zagotovite zadostno količino vode za hišne ljubljenčke in domače živali. Hleve je potrebno redno prezračevati.

• Ne kurite ognja na prostem, ne odmetavajte cigaretnih ogorkov in podobno zaradi nevarnosti požara.

• Vrtove in travnike zalivajte samo z vodo iz večjih vodotokov.

• Izogibajte se vročini. Na prostem se zadržujte v senci.

• Izogibajte se izhodom med 11. in 16. uro.

• Ponoči in zjutraj prezračite prostore, podnevi jih hladite s klimatskimi napravami in z zastiranjem oken.

• Izogibajte se večjim fizičnim naporom.

• Dejavnosti na prostem opravljajte zjutraj ali zvečer.

• Zadržujte se v najbolj svežem delu stanovanja/hiše.

• Redno pijte vodo ali sadne sokove in se izogibajte alkoholu, kavi in čaju.

• Uživajte lahko hrano in pijte veliko tekočine.

• Če morate biti na prostem, nosite lahka in zračna oblačila, klobuk ali kapo.

• Če imate glavobol, omotico, slabost, nenadno zvišano telesno temperaturo, krče, omedlevico ali druge podobne simptome, pokličite svojega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč.

• Čez dan se večkrat osvežite s hladno vodo.

• Na daljšo pot se odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med potjo se večkrat ustavite in osvežite.

• Pred začetkom vožnje vozilo dobro prezračite in ohladite.

• Otrok in živali nikoli ne puščajte samih v zaprtem vozilu.

• Toplotna obremenitev je večja v urbanih območjih kot na podeželju. Če imate možnost, se umaknite v naravo ali v višje ležeče kraje.

​

Huda mraz in sneg

Zaradi močnega sneženja lahko pride do motenj v prometu, kar lahko privede do kratkotrajnih motenj v oskrbi prebivalstva s hrano, oteženega zdravstvenega varstva, prekinitve dela v gospodarskih objektih zaradi nezmožnosti prihoda delavcev na delo ter do prekinitev pri oskrbi z električno energijo in izpada telekomunikacijskih sistemov.

​

V primeru hudega mraza

• Čim manj se zadržujte zunaj ali v neogrevanih zaprtih prostorih.

• Preden greste ven, se toplo obujte in oblecite v več slojev dovolj tople obleke.

• Ne hodite na zaledenele vodne površine zaradi nevarnosti pokanja ledu, padca v ledeno vodo in utopitve.

• V neogrevanih prostorih izpustite vodo iz vodovodnih cevi, rezervoarjev ali grelnikov vode in iz sistema centralnega ogrevanja, ki ne deluje ter v straniščno školjko in talne sifone vlijte tekočino, ki ne zamrzne ali sol.

• Poskrbite za preventivni pregled in čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav.

• Pravočasno zagotovite zadostno količino kurjave.

• Prostore ustrezno ogrevajte in zračite.

• V stavbah, ki jih dalj časa ne uporabljate, zagotovite minimalno ogrevanje. Preprečite zamrznitev vode v vodovodnem sistemu.

• Redno vzdržujte strehe in namestite snegolove.

• Okoli stavbe odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo snega ali ledu lahko zlomile.

• Ob napovedanem obilnejšem sneženju si pravočasno zagotovite osnovne življenjske potrebščine, zdravila in podobno.

• Pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin ter orodje za odstranjevanje snega.

• Bodite pozorni na pokanje vej, izogibajte se hoji pod drevesi in pod njimi ne parkirajte vozil.

• Ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov, ne dotikajte se pretrganih kablov in drugih delov napeljav, saj so lahko pod napetostjo.

• Na pot se odpravite le, če je nujno.

• Že med sneženjem preventivno čistite poti in površine, ki jih uporabljate. Po zaledenelih in zasneženih poteh hodite previdno.

• Če ledu ni mogoče odstraniti s pločnika, ga posujte s peskom.

• Uporabljajte obutev z gumijastim hrapavim podplatom.

• Bodite previdni, ko hodite ob zgradbah ali pod drevesi, saj lahko z njih nenadoma pade sneg ali led, zato svojega vozila iz istega razloga ne parkirajte na teh mestih.

• Preden se vključite v promet, temeljito očistite sneg in led s svojega vozila, z obvezno uporabo zimske opreme na vozilu.

​

Udar strele

Grom, ki ga slišite od daleč, padec temperature in naraščajoča hitrost vetra so znaki, da se je treba umakniti pred bližajočo se nevihto. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, udari med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Po času, ki mine od bliska do groma, ko ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra. Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu.

​

Ob grmenju

• Če ste v času grmenja v gozdu in ne morete zapustiti gozda, si poiščite zavetje v nižjih delih gozda, pod grmovjem ali pod nižjimi drevesi.

• Če vas grmenje ujame na odprtem, poiščite zavetje v nižjih delih, kot so soteske, doline, grape, ali pojdite v avto.

• Če ste med grmenjem v hiši, se odmaknite od okna, ne kopajte se in ne prhajte ter ročno ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka.

• Če vas grmenje ujame v vodi, takoj pojdite ven iz vode, na kopno in poiščite zavetje.

• Če vas ujame grmenje in če čutite, da vam lasje stojijo pokonci (znak, da grozi udar strele), počepnite nizko na tla, na prste – tako zmanjšate stik s tlemi, nikakor pa ne lezite na tla ali ne stojte v razkoraku.

• Slednje je najnevarnejše.

• Dajte roke na ušesa in glavo med kolena.

• Med nevihto ne uporabljajte telefonov, slušalk ali drugih električnih naprav, saj lahko strela potuje skozi žice in strese vsakogar, ki napravo uporablja.

• Mobilni telefoni so varni za uporabo, če niso priključeni na električni vir.

​