Druge nevarnosti

Projekt se poleg odziva sil civilne zaščite v razmerah naravnih in drugih nesreč osredotoča na krepitev pripravljenosti prebivalstva na razmere ob naravnih in drugih nesrečah z ozaveščanjem in izobraževanjem prebivalstva o načinih ravnanja v takšnih razmerah.
Brošura vsebuje kratek opis pojavov, ki lahko povzročijo krizna stanja ter kratka in jasna navodila o načinih ravnanja v določenih kriznih razmerah. Namen brošure je prebivalcem približati nekatere ukrepe in postopke, ki jih morajo izvajati, da bi čim bolj učinkovito ublažili posledice nesreče. Na ta način se krepi zavest o samozaščiti kot pomembnem delu sistema civilne zaščite. Navodila za prebivalce so pripravljena v skladu s smernicami in v sodelovanju s pridruženimi partnerji, t. j. s pomembnimi organi na področju civilne zaščite na območju Republike Hrvaške: Hrvatsko vatrogasno zajednico, Ministarstvom unutarnjih poslova – Ravnateljstvom civilne zaštite, Nastavnim zavodom za javno zdravstvo „Andrija Štampar“ in na območju Republike Slovenije: Ministrstvom za obrambo – Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Gasilsko zvezo Slovenije.

DRUGE NEVARNOSTI
NEVARNOSTI V GORAH

Pohodništvo nosi svoje nevarnosti. Nevarnosti v gorah bi lahko razdelili na objektivne in subjektivne. Medtem, ko objektivne nevarnosti NISO odvisne od nas, se subjektivne nevarnosti pojavijo zaradi "človeškega dejavnika", napačnih presoj in načrtov, nezadostne pripravljenosti ali okvare opreme, najpogosteje kot posledica napačnega dojemanja in precenjevanja svojih zmogljivosti. Možno jih je predvideti in se jim skoraj popolnoma izogniti. V gore nikoli ne hodite sami, saj v primeru nesreče ni nikogar, ki bi vam pomagal! Pohodništvo je družabna, ne pa individualna aktivnost. Končni cilj kateregakoli izleta naj bo srečna vrnitev domov!
Vremenske razmere so pogost vzrok za težave v gorah, naj bo dež, snežna nevihta, toča, orkanski veter ali megla.
V primeru neurja bi morali čim prej poiskati najbližje zaklonišče in ostati v njem, dokler neurje ne odneha.
Vedeti moramo, da med nevihto ne iščemo zavetje pod samotnimi drevesi, na ozkih grebenih, vrhovih, skalah in na drugih mestih, ki so izpostavljena strelam. Zmrzovanje, skupaj s plazovi, je najpogostejši vzrok nesreč v gorah.
Poleg neprijetnih vremenskih razmer, se moramo zaščititi pred soncem, še posebej pred vročino in izpostavljanjem UV-žarkom. Pred soncem glavo, ramena in oči in se izogibajte vzponom ob največji opoldanski vročini!
Izogibajte se krhkim skalam in preobljudenim potem!
Vsak korak mora biti previden in stabilen!

Spomladi obstaja nevarnost okužbe s klopi, ki traja vse do sredine jeseni. Po vsakem izletu se dobro preglejte, da na telesu nimate slučajno „slepega potnika“. Če ga imate, ga s koničasto in čisto pinceto primete čim bližje koži in ga z enakomernimi gibi čim prej odstranite, tako da noben njegov del ne ostane v koži. Če to ne deluje, ga omamite z alkoholom na vati, pa znova poskusite.
Na kraških območjih, kjer so kače, posvetite malo več pozornosti, kje stopate in za kaj se prijemate. Pred odhodom na izlet, razumno ocenite svojo psihofizično pripravljenost in opremo. Če ste bolni ali se ne počutite dobro, odnehajte od odhoda v gore.

NASVETI ZA VARNO POHODNIŠTVO

NAČRTUJTE VNAPREJ IN SE PRIPRAVITE GIBAJTE SE PO OZNAČENIH POTEH IN KAMPIRAJTE NA PRIMERNIH MESTIH
ZBERITE IN POBERITE SMETI

Kar ste prinesli s seboj, ničesar ne puščajte v naravi.
Previdno z odprtim ognjem
SPOŠTUJTE DIVJINO

NESREČE V VODI
Svetovna zdravstvena organizacija navaja utapljanje kot tretji vodilni vzrok nenamernih nesreč po vsem svetu. Najbolj ogroženi ljudje radi precenijo lastne sposobnosti, kot tudi majhni otroci.

Ne plavajte vsaj eno uro po obroku.
Ne plavajte, če ste zaužili alkohol.
Ne podajte se vroči v vodo.
Ne skačite v vodo neznane globine.
Nikoli ne plavajte sami.
Plavajte v bližini plaže.
Upoštevajte navodila in znake reševalcev.
Če potrebujete pomoč, upoštevajte navodila reševalcev, brez panike, da vas reševalci čim prej evakuirajo na najbližje varno mesto.
Če ne morete pomagati osebi, ki je v vodi in potrebuje pomoč, ji poskusite vreči kakršenkoli plavajoči predmet, ki bi jo obdržal na vodi, in si zapomnite lokacijo, na kateri se on nahaja, da bi reševalce lažje napotili na ta kraj.

GIBANJE PO LEDENI POVRŠINI VODE
V primeru, da se gibate po ledu, vedite, da obstaja možnost, da led poči in da padete v ledeno vodo. Za takšne situacije morate vedno imeti potrebno zaščitno opremo, vodoodporna oblačila, plavajoči jopič ter mobilni telefon in žvižgalko okoli vratu.

NAVODILA V PRIMERU, DA NEKDO, KI JE PADEL SKOZI LED, POTREBUJE POMOČ

Pokličite reševalce.
Poskušajte z uporabo vrvi, veje, palice, drevesa ali drugega predmeta povlecite ali pritegnite osebo, ki je v ledu.

NAVODILA ZA NUDENJE PRVE POMOČI LJUDEM, KI SO BILI V MRZLI VODI

Slecite mu mokra oblačila in čevlje in mu oblecite suha oblačila.
Pokrijte ga, da preprečite izgubo telesne toplote.
Lahko mu date toplo vodo s sladkorjem, nikakor z alkoholom.

NEEKSPLODIRANA UBOJNA SREDSTVA – NUS
Še danes nas ogrožajo različni ostanki ubojnih sredstev iz Domovinske vojne, kot so ostanki neeksplodiranih min, bomb, streliva in podobno. Torej, ko najdete sumljivo napravo ali neeksplodirana sredstva, sledite osnovnemu pravilu:

Ne dotikajte se sumljivih predmetov in ne vstopajte v sumljiva področja!

Zapomnite si, da vsaka mina lahko ubije ali težko rani in da ni min, ki niso nevarne.

NASVETI V PRIMERU NAJDBE SUMLJIVIH UBOJNIH SREDSTEV

Nikoli se ne dotikajte min, streliva in drugih sumljivih naprav.
Takoj pokličite številko 112 ali policijo.
Vidno obeležite nevarno območje.
Ne poskušajte sami uničiti naprav, ki ste jih našli.
Ne zahajajte na območja, za katere veste, da so nevarna.

NE VSTOPAJ NA SUMLJIVO OBMOČJE, NE DOTIKAJ SE, NE TRESI, NE RAZBIJAJ, NE MEČI, NE RAZSTAVLJAJ, NE MEČI V OGENJ, OBELEŽI, POKLIČI 112!

PROMETNE NESREČE
PREVENTIVNI UKREPI
Ko sedete v avto ali drugo vozilo, velja več obveznih pravil,ki jih morate upoštevati:

uporabljati varnostni pas, ki je tudi zakonska obveznost, tako za voznika kot za vse potnike v vozilu
če vozite, ne pijte alkohola
med vožnjo ne uporabljajte telefon
hitrost vožnje prilagodite prometnim znakom omejitve hitrosti

KAKO RAVNATI V PRIMERU PROMETNE NESREČE
V primeru prometne nesreče je reševanje ranjenih ljudi prednostna naloga. Če je v prometni nesreči nastala le materialna škoda:

vozniki morajo zaradi nadaljnjega nemotenega pretoka prometa poškodovano vozilo takoj odstraniti s ceste (če je mogoče) in če ne želijo policijskega posredovanja, izpolnijo in podpišejo Evropsko poročilo o nesreči ali kako drugače izmenjajo osebne podatke z drugim voznikom.

V primeru prometnih nesreč, v katerih je nekdo izgubil življenje ali je bil poškodovan:

udeleženci se ne smejo odmikati, razen zaradi zdravniške pomoči, da sami pomagajo poškodovancem ali obvestijo policijo. Prav tako se do prihoda policije na kraj nesreče ne smejo ničesar dotikati ali spremeniti, razen če je to nujno potrebno, da se izognejo drugi nesreči.
Po končanem očevidu in po tem, ko mu policija to dovoli, mora voznik vozilo in druge raztresene stvari po cesti (blago, ki ga je prevažal, dele vozila itd.) umakniti s ceste.